Tožilstvo BiH je vložilo obtožnico proti šestim nekdanjim pripadnikom Vojske in Policije Republike Srbske zaradi zločinov nad Bošnjaki v vasi Biljani pri Ključu. Sočasno je bila vložena obtožnica proti Mirsadu Šestiću, nekdanjemu pripadniku Armade BiH, zaradi vojnih zločinov nad hrvaškimi civilisti na območju Žepča.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je vložilo obtožnico proti Zoranu Simaniću in Draganu Joviću zaradi njunega domnevnega sodelovanja v genocidu v Srebrenici. Simanić, znan tudi kot Zajdo, in Jović, znan tudi kot Mujo, sta oba državljana Bosne in Hercegovine ter Srbije. Za genocid in druge zločine, storjene v Srebrenici, je bilo do zdaj pravnomočno obsojenih že več kot 50 oseb, z zaporno kaznijo, ki presega 700 let.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je vložilo obtožnico proti enajstim osebam, med katerimi so štirje policisti mejne policije BiH in trije cariniki Uprave za posredno obdavčenje (UIO) BiH, zaradi prejemanja podkupnin in nedovoljene trgovine. Obtožnica jih bremeni nezakonitega uvoza blaga iz Nemčije.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je od Moldavije zahtevalo podatke o ruskih kampih v Republiki Srbski. Preiskava se nanaša na domnevno prisotnost in vpliv skupine Wagner na Balkanu. Oblasti v Republiki Srbski in rusko veleposlaništvo v BiH so obstoj kampov zanikale.

Poslanec v Parlamentarni skupščini BiH, Jasmin Emrić (NES BiH), je v Predstavniškem domu vložil pobudo, s katero zahteva poročilo tožilstva BiH o ustavitvi preiskave proti Miloradu Dodiku, Radovanu Viškoviću in Nenadu Stevandiću. Pravna podlaga za pobudo je člen 10. Zakona o tožilstvu BiH.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je ustavilo preiskavo proti nekdanjemu predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku, nekdanjemu premierju Radovanu Viškoviću in predsedniku skupščine Nenadu Stevandiću zaradi suma napada na ustavni red BiH. Kot razlog so navedli pomanjkanje dokazov. Dodik je kljub temu zabeležil pomembno zmago.

Ustavno sodišče BiH je zavrnilo pritožbo Milorada Dodika zoper sodbo Sodišča BiH. Dodik je dejal, da je sodišče sprejelo politično odločitev in kršilo osnovne pravice. Njegov odvetnik Goran Bubić je napovedal pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, saj meni, da je Ustavno sodišče BiH podprlo politične odločitve tujcev, ne ustave. Željka Cvijanović je odločitev sodišča označila kot 'zadnji žebelj v mrtvaški krsti pravosodja'.

Sodišče BiH je Marka Plavšića obsodilo na eno leto zapora, potem ko je priznal krivdo za grožnje sodnici Seni Uzunović. Plavšić je sporazum o priznanju krivde podpisal s tožilstvom BiH. Postopek proti soobtoženemu Vukoviću je bil ločen, Vuković pa se je o krivdi izrekel pred sodiščem BiH.

Sodišče Bosne in Hercegovine je ugotovilo, da ni utemeljenega suma, da je novinarka Nataša Miljanović Zubac storila kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov, zato je zavrnilo predlog tožilstva BiH za izrek ukrepov prepovedi. Novinarka je izjavila, da so predlagani ukrepi nesmiselni in pretirani.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je predlagalo ukrepe prepovedi za novinarko Natašo Miljanović Zubac, vključno s prepovedjo kontaktiranja prič, prepovedjo potovanja in obveznim javljanjem na policiji. Novinarko so aretirali 7. avgusta v Trebinju po preiskavi družinske hiše, kar naj bi bilo povezano z njenim raziskovalnim delom in objavljanjem informacij o domnevnih nezakonitostih v javnih institucijah v BiH.

V Banjaluki je bil ponovno naslikan mural Ratka Mladića, obsojenega za genocid in vojne zločine. To je povzročilo vznemirjenje med povratniki, ki zaradi strahu pred grožnjami in pritiski incidentov ne prijavljajo. Tožilstvo BiH je vložilo šest obtožnic zaradi spodbujanja narodne, rasne in verske mržnje, pri čemer je navedena prepoved zanikanja vojnih zločinov in poveličevanja vojnih zločincev. Povratniki prijave smatrajo za uzaludne, saj je Mladić v Haagu obsojen na dosmrtno zaporno kazen.

Udruženje BH novinarjev (BHN) in Evropska federacija novinarjev (EFJ) sta izrazila zaskrbljenost zaradi namere tožilstva Bosne in Hercegovine, da uvede prepovedi za novinarko Natašo Miljanović Zubac, vključno s prepovedjo zapustitve države. Obe organizaciji pozivata Sodišče BiH, naj pri obravnavi primera novinarke upošteva evropske standarde svobode izražanja in informiranja. BHN in EFJ obsojata "tog in nezakonit postopek", ki naj bi ga tožilstvo sprožilo za pridobitev dovoljenja za preiskavo in zaseg novinarkinih mobilnih telefonov in prenosnika.

Komisija za boj proti korupciji Predstavniškega doma PSBiH je sprejela sklep, s katerim je pozvala tožilstvo BiH, naj reagira zaradi kršitve prejšnjega sklepa, ki se nanaša na nezakonito gradnjo. Komisija je tudi v parlamentarno proceduro poslala predlog odločitve o preiskavi projekta izgradnje objektov Uprave za posredne obdavčitve (UIO). Predstavniški dom Parlamentarne skupščine Bosne in Hercegovine na izredni seji ni obravnaval predloga sprememb in dopolnitev zakona o Državni agenciji za preiskave in zaščito (SIPA), temveč je razpravo preložil na eno od naslednjih sej.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine že več kot deset dni ni odgovorilo na poizvedovanja o statusu kazenske ovadbe, ki jo je proti Miloradu Dodiku, predsedniku Republike Srbske, vložila sodnica. Ivana Korajlić, direktorica Transparency Internationala v BiH, je poudarila, da tožilstvu nič ne preprečuje, da bi posredovalo informacije o fazi primera, in njihovo prakso označila kot selektivno. Primer zadeva lažno prijavo in dajanje daril ali drugih koristi.